Paradižnik pestijo številne bolezni, zato moramo sadike redno in pravilno oskrbovati. Veliko težav lahko preprečimo že ob sajenju, kar si lahko prebereš v članku Sajenje paradižnika,
Najpomembnejše pravilo zaščite pred izbruhi bolezni paradižnika in drugih vrtnin je: Nikoli ne čakaj, da se bolezni pojavijo, sadike pravilno nahrani, okrepi in pripravi na delo že ob sajenju!
Seveda ne moremo mimo pomanjkanja magnezija in kalcija ter temperaturnih šokov.
Kar precej gre lahko narobe in to zelo hitro.
Katere so bolezni paradižnika, ki povzročajo največjo škodo in kako se jim izogniti, pa vam zaupam v nadaljevanju.
Bolezni paradižnika:
najbolj zloglasna in najbolj razširjena je KROMPIRJEVA / PARADIŽNIKOVA PLESEN - Phytophthora infestans.Vzrok nastanka je vlažno vreme, ki se zaradi dežja neverjetno hitro širi. Jutranja megla, plohe, nevihte, visoka vlaga povzroči pojav bolezni, ki hitro uniči cel nasad. Obvezna je preventiva, še preden se bolezen razvije. Priporoča se saditev bolj odpornih sort.
Bolezni paradižnika št.1 - PARADIŽNIKOVA PLESEN - Phytophthora infestans
Prvi znaki: Pojavijo se sivo zelene pege na listih, v vlažnem vremenu na spodnji strani listov opazimo tudi snežno belo plesnivo prevleko. Listi paradižnika začnejo nato rumeneti, rjaveti, se sušiti. Razvoj bolezni se nadaljuje s pojavom rjavih peg po steblih in plodovih, ki prav tako porjavijo, tudi zgnijejo.
Plodovi se zaradi pomanjkanja kalcija okužijo skozi pecelj ploda, ki porjavi, vrh postane ploščat, razpokan in trd.
Rešitev: Prvi korak je preventiva in krepitev koreninskega sistema. V času rasti in rodne dobe je vsakih 10 dni nujno redno preventivno škropljenje paradižnika s silicijem, kalcijem, vitaminom E, kar dobimo v njivski preslici ali hladno stiskanih morskih algah kelp.
Dodatek sladkorja algam Kelp zaradi aminokislin in polnomastnega mleka / kefirja / sirotke okrepi učinkovitost delovanja morskih alg. Močne celične stene rastlin zagotavljajo odpornost rastlin na morebitne okužbe in prav Kelp izdatno debeli celične stene..
Za odpravo bolezni in preventivo je najbolj učinkovita kombinacija aminokislin, hranil (Kelp tonic) in bakrenih nadomestkov (Bio-zel) in ekološke bakrene mešanice Labicuper.
Da bi preprečili bolezni paradižnika je priporočljivo škropljenje paradižnika po vsakem dežju.
V primeru ogromnih količin dežja lahko za večji mir, rastline pred vlago zaščitimo s folijo ali streho, ki pa mora biti dovolj visoka.
Preventivo in kurativo zagotavlja tudi redno škropljenje paradižnika z vodno mešanico Neem tonica, ki zaradi vsebnosti sojinih lectinov, olja grozdnih pečk in neemovih aktivnih snovi učinkovito prepreči propadanje rastlin.
Bolezni paradižnika št 2: OKROGLA LISTNA PEGAVOST PARADIŽNIKA - Septoria lycopersici
Poleti redno napada paradižnik od junija do septembra.
Prvi znaki: Ostro označene rdeče-rjave pege se najprej pojavijo na listih, sredica posvetli in se posuši.
Rešitev: Upoštevanje kolobarja zmanjša možnosti nastanka bolezni. Preventivna krepitev rastlin je zelo pomembna, zato je pomembno redno preventivno škropljenje paradižnikavsakih 10 dni s silicijem, kalcijem, vitaminom E, kar dobimo v njivski preslici ali hladno stiskanih morskih algah kelp. Močne celične stene rastlin zagotavljajo odpornost na morebitne okužbe.
Za ekološko odpravo bolezni je primerna in učinkovita kombinacija aminokislin, hranil (Kelp tonic) in bakrenih nadomestkov (Bio-zel) in ekološke bakrene mešanice Labicuper.
Zemljo jeseni razkužimo z Neem cake organskim gnojilom. Ostanke rastlin zažgemo in ne mečemo na kompost..
Okrogla listna pegavost paradižnika Pepelasta plesen na paradižniku
Bolezni paradižnika št.3 - PEPELASTA PLESEN
V nasprotju s prepričanjem veliko vrtičkarjev, deževno in vlažno vreme ni vedno krivec za nastanek vseh bolezni. Včasih nam celo pomaga. Deževno, vlažno vreme ovira razvoj pepelaste plesni na vrtninah, zato se pojavi v toplih, suhih poletnih dneh in največkrat v pokritih nasadih, rastlinjakih. Pepelasta plesen, se kot bolezen paradižnika pojavlja med junijem in septembrom.
Prvi znaki: Najpogosteje se na mladih listih, na zgornji strani listov, pojavijo beli okrogli madeži. Kasneje mlado listje zaostane v rasti, spremeni se tudi njegova oblika. Rastline ovenijo, saj voda hitreje izhlapeva. Rastline so šibke, ker ne sprejemajo dovolj hranil. Mladi okuženi plodovi so nepravilne oblike in se celo posušijo.
Rešitev: Sadimo odpornejše sorte rastlin, kar ni garancija za preprečitev pojava pepelovk. Pomembna je preventiva in dviganje odpornosti rastlin, zato ob sajenju, presajanju in v času rasti nujno vsakih 10 dni redno škropimo s silicijem, kalcijem, vitaminom E, kar dobimo v njivski preslici ali hladno stiskanih morskih algah kelp. Močne celične stene rastlin zagotavljajo odpornost na morebitne okužbe.
Za odpravo bolezni in tudi preventivo je najbolj učinkovita kombinacija aminokislin, hranil (Kelp tonic) in bakrenih nadomestkov (Bio-zel) in ekološke bakrene mešanice Labicuper.
Da bi preprečili bolezni paradižnika je priporočljivo škropljenje paradižnika po vsakem dežju. Preventivo in kurativo zagotavlja tudi redno škropljenje paradižnika z vodno mešanico Neem tonica, ki zaradi vsebnosti sojinih lectinov, olja grozdnih pečk in neemovih snovi učinkovito prepreči propadanje rastlin.
Bolezni paradižnika št. 4: SIVA PLESEN na vrtninah - Botrytis spp.
Najpogostejša bolezen v domačih vrtovih je Siva plesen, ki je navzoča povsod in skozi celo leto, prav zaradi vlažnega deževnega vremena.
Prvi znaki: Spomladi se opazi siva plesen kot padavica npr kot propad sadik paradižnika kmalu po vzniku.
Poleti in jeseni pa siva plesen okuži vse dele rastline Okuženi plodovi so neužitni, prekriti so s sivo plesnivo prevleko. Siva plesen okuži lahko tudi shranjene plodove npr čebulo, kjer se opazi kot bledi madeži na zunanjih plasteh shranjene čebule. Bolezen prodre neposredno skozi plasti ali celo raste navzdol v plast lista in ga poškoduje.
Rešitev: V bližini nasadov vedno odstranimo ostanke odmrlih rastlin, saj se tam bolezen najprej pojavi. Poskrbimo za zračnost listne mase s katero zaščitimo poganjke rastlin. Jagode in maline se težje okužijo, če se prekrijejo s tuneli. Sonce naj obsije vse plodove in liste.
V nasadih in zasaditvah na prostem moramo proti sivi plesni škropljenje paradižnika v cvet opraviti zgodaj spomladi pred dežjem. S tem zaščitimo plodove. Pomembna je preventiva in dviganje odpornosti rastlin, zato ob sajenju, presajanju in v času rasti nujno vsakih 10 dni redno škropimo s silicijem, kalcijem, vitaminom E, kar dobimo v njivski preslici ali hladno stiskanih morskih algah kelp. Močne celične stene rastlin zagotavljajo odpornost na morebitne okužbe.
Za odpravo bolezni in tudi preventivo je najbolj učinkovita kombinacija aminokislin, hranil (Kelp tonic)in bakrenih nadomestkov (Bio-Zel) ter ekološke bakrene mešanice Labicuper.
Pri okužbi s sivo plesnijo vedno najprej odstranimo vse poškodovane dele rastlin.
Bolezni paradižnika št. 5 - ŽAMETNA PEGAVOST PARADIŽNIKA
Bolezen se pojavlja na listih od začetka rasti do konca rastne dobe. Značilna predvsem za rastlinjake in plastenjake zaradi visoke zračne vlage.
Prvi znaki: Na listih nastanejo rumene žametne pege, ki se stalno večajo. Na spodnji strani listov so pege zeleno sive barve.. Listje se posuši in odpade.
Rešitev: Najprej je potrebno poskrbeti za prezračevanje in znižati zračno vlago v rastlinjaku. Redno odstranjujemo zalistnike in propadajoče liste.
Hkrati debelitev celičnih sten celic rastlin omogoča preventivo pred okužbo in preprečuje vstop bolezni, zato je potrebno sadike redno škropiti in jim dodajati hranila. Preparati naj vsebujejo sojine lectine (Npr Neem tonic). Izredno pomagajo tudi aminokisline in hranila, ki jih vsebujejo rjave alge. Rastline izmenično škropimo na 10 dni.
Za izbruh bolezni paradižnika smo največkrat krivi vrtičkarji!
Bolezni paradižnika št. 6 - ČRNA PEGAVOST PARADIŽNIKA
Bolezen se pojavlja na listih od začetka rasti do konca rastne dobe, zaradi deževnega vremena in visokih temperatur. Glive, ki povzročajo to bolezen paradižnika prezimijo v rastlinskih ostankih na tleh.
Prvi znaki: Na listih nastanejo črne, okrogle pege, ki se stalno večajo in združujejo. Videti so kot tarče zaradi značilnih koncentričnih krogov. Listje se posuši in odpade. Opazimo jih tudi na steblih in plodovih.
Rešitev: Že pri sajenju je potrebno poskrbeti za prezračevanje in preprečiti bolezni paradižnika, tako, da sadike sadimo v zadostnem razmaku. Redno odstranjujemo zalistnike in propadajoče liste. Upoštevamo kolobar.
Ker debelitev celičnih sten celic rastlin omogoča preventivo pred okužbo in preprečuje vstop bolezni, sadike redno škropimo in jim dodajamo hranila. Preparati naj vsebujejo sojine lectine (Npr Neem tonic). Izredno pomagajo tudi aminokisline in hranila, ki jih vsebujejo rjave alge. Rastline izmenično škropimo na 10 dni.
Škropljenje paradižnika naj bo redno, natančno, uporabimo morske alge za paradižnik Kelp tonic, pa bo pridelek bolj bogat, okusnejši in bolj zdrav.