Sadno drevje in sadike sadnega drevja pozimi ogrožajo sneg, zmrzali, pomanjkanje padavin, divje živali, pa še kaj bi se našlo.
Drevesnice septembra začno s prodajo sadik v loncih, tiste puljene z golimi koreninami pa pridejo na vrsto konec oktobra. Ker v tem času sadike mirujejo, jih lahko sadiš od konca oktobra do prvega snega. Če le zemlja ni pomrznjena ali prekrita s snegom, jih lahko posadiš tudi zgodaj spomladi, ko zemlja odmrzne.
Seveda lahko sadilne jame pripraviš že prej, pred sajenjem. Po sajenju ne pozabi na zalivanje. Vremenski šoki pozimi so za kaki, figo, kivi (aktinidijo) prehudi, zato njih sadiš spomladi!
Najpogostejši načini zaščite sadik pred zimskim mrazom:
belež
ovijanje debel
valjasta mrežna listna zaščita
nasipanje
zalivanje, zalivanje, zalivanje
zmanjšanje šokov in zacelitev mikropoškodb po obiranju plodov ali takoj po sajenju
BELEŽ - premazovanje debel z apnenim beležem ali posebnimi pripravki
Kakšna je vloga beleža?
belež odbija sončne žarke, zato se deblo pozimi manj segreva, vegetacija se začne kasneje, zato je nevarnosti zaradi pozebe manj
belež razkuži deblo
belež nudi dokaj dobro zaščito pred pozebami, tako pozimi kot spomladi
belež zaradi nižje temperature zmanjšuje pokanje debel in preprečuje rane na drevesni skorji
Vse do doseganja rodnosti so najbolj občutljiva mlada, šibka drevesa, zato z beležem na debelih ogrodnih vejah začneš že v letu sajenja.
Tudi slaba kvaliteta in utrujenost tal povečujeta nevarnost zaradi zimskega mraza.
OVIJANJE DEBEL - ko mlada drevesa zaviješ v vato (pa ne jemlji tega dobesedno)
Uporabi:
smrečje,
koruznico,
slamo ali seveda,
kopreno.
POZOR!
Plastična folija ni primerna za ovijanje debel.
Tako kot se ljudje pretirano segrejemo in spotimo, če se ovijemo v plastično folijo, se tudi rastline močno pregrejejo in ob prvih znakih zmrzali, bodo rastline propadle in škoda bo večja!
VALJASTA LISTNA MREŽNA ZAŠČITA
Odpadlo listje je odličen izolator, zato ga pametno uporabi dokler se temperature ne dvignejo nad 0 stopinj C! Pravi čas za to je od konca februarja do sredine marca.
okoli debla postavi okoli 120 cm visok valj, premera okoli 30 cm, ki ga je potrebno dobro pritrditi na tla s klini, sponkami ali žico.
nastali valj enakomerno napolni z odpadlim listjem, ki ga ne smeš stisniti, temveč ga naloži čim bolj rahlo. Zračni žepki, ki nastanejo med listi so odličen izolator, ki prepreči pregrevanje sadike / debla / drevesa v toplih zimskih dneh.
valju narediš streho iz trde plastike. Preprosto izrežeš krog, ki naj bo malo širši/večji od površine valja in ga povezneš na vrh valja. Ne pozabi v središču narediti odprtine za deblo in jo povezati z rezom od sredine do roba kroga., saj pokrova drugače ne spraviš okoli debla ;). Voda in sneg tako ne bosta namočila listja.
NASIPANJE - naredi "krtine"
Nasuta zemlja, lubje, lesni sekanci okoli nižjih mladih sadik robid, vinske trte, kivija... ščitijo sadike pred zmrzalmi.
Višina nasutja naj bo najmanj 15 cm.
ZALIVANJE, ZALIVANJE, ZALIVANJE - pogosta napaka vrtičkarjev
Suha zima brez zalivanja pomeni propad mladih in občutljivih sadik sadnega drevja, jagodičevja in iglavcev.
če pozimi dalj časa ni padavin ali snega moraš rastline občasno zaliti, saj se tako preprečijo poškodbe in vremenski šoki
borovnice in mladi iglavci imajo najbolj plitke korenine, zato so tudi najbolj občutljivi na pomanjkanje vode, zato jih moraš vedno dobro zaliti preden zemlja začne zmrzovati!
podobno so na pomanjkanje vode občutljive tudi pravkar ali pred kratkim posajene sadike sadnega drevja in jagodičevja ter vinske trte, zato tudi njih dobro zalij preden zemlja začne zmrzovati.
ZMANJŠANJE ŠOKOV IN HITRO CELJENJE MIKRO POŠKODB, KI NASTANEJO PO OBIRANJU SADJA ALI TAKOJ PO SAJENJU
Rastline so občutljive, tako kot mi ljudje. Vedno, ko odtrgamo sadež, povzročimo mikro poškodbo, ki jo mora drevo ali grm jagodičevja zaceliti. Trgatev grozdja ali zadnje nabiranje sadežev (naj si bodo to orehi, jabolka, robide, aronije... za vse velja enako), povzročijo na trajnih kulturah sadnih dreves in jagodičevja veliko mikro poškodb. Ki jih morajo rastline zaceliti.
Dobra praksa je pokazala, da se rane hitreje zacelijo z uporabo mikro hranil in aminokislin v hladno stiskanih morskih algah KELP tonic.
Po letih testiranj so rezultati dokazali, da se v primeru škropljenja in zalivanja dreves, trte in jagodičevja takoj po končani trgatvi ali obiranju, možnosti zimskih in spomladanskih pozeb zmanjšajo za več kot 50% brez uporabe dodatnih zaščit. Prav tako se, odvisno od kulture, rodnost prihodnje leto celo pri starih nasadih poveča za od 10 do 30%.
Postopek je preprost.
Na 10 L mlačne vode dodaj 20 ml hladno stiskanih alg KELP tonic in rastline takoj po obiranju ali trgatvi dobro poškropi in zalij.
Postopek ponovi čez 5 do 7 dni, odvisno od vremena.
Pravkar ali pred kratkim posajene sadike lahko zaliješ še enkrat tik preden zemlja zmrzne.
Če te hladno stiskane morske alge Kelp tonic zanimajo in želiš izvedeti več ali jih naročiti klikni TUKAJ!
Če želiš prejeti nasvete, zanimivosti, trike in recepte povezane z vrtnarjenjem, zaščito rastlin pred škodljivci in boleznimi, kar na poti na delo, na vrt ali jih poslušati ob pitju dobre kave, se prijavi na naš podcast kanal MINUTA ZA VRT, kjer obdelujemo vse kar je povezano z ekološkim vrtnarjenjem in čudovitim vrtom.