V skupino makrohranil uvrščamo vsa hranila, ki jih rastline za svoj nemoten razvoj, rast in razmnoževanje potrebujejo v večjih količinah. Čeprav jih potrebujejo več kot mikrohranil, le ta niso prav nič manj pomembna.
Glavni dejavniki uspešnega izkoristka makrohranil in mikrohranil sta seveda voda in pH-vrednost zemlje ter ustrezno razmerje med makrohranili in mikrohranili. Kaj gre lahko narobe, če je razmerje porušeno preberi v članku Zakaj so rastlinam pomembna vsa hranila?
Pomanjkanje posameznih makrohranil se pri rastlinah opazi predvsem po listih. Nujno je poznavanje videza zdravih listov, da lahko prepoznamo stanje rastline in pomanjkanje hranil.
V nadaljevanju so predstavljeni vidni znaki pomanjkanja posameznih makrohranil in njihova vloga v prehrani rastlin.
ZARADI MOBILNOSTI ELEMENTOV PO RASTLINI NAVZGOR IZ STAREJŠIH V MLADE LISTE SE VSA POMANJKANJA MAKROHRANIL NAJPREJ OPAZIJO NA SPODNJIH LISTIH.
KALCIJ (Ca)
Čeprav kalcija izmed vseh makrohranil rastline ne potrebujejo največ, pa večina vrtičkarjev najbolje pozna znake pomanjkanja kalcija. Razlog za to znanje je paradižnik, oziroma paradižnikova/krompirjeva plesen, ki ga napada.
Kalcij v rastlino vstopa pasivno, z reakcijo izhlapevanja (transpiracije). Rastlina mora vodo izhlapeti, zato je mora biti vedno dovolj, toda nikoli preveč. Lep pokazatelj pomanjkanja kalcija so rastline v rastlinjakih, kjer je prisotna stalna vlaga, kajti zaradi tega voda ne izhlapi iz rastlin in kalcija ne morejo absorbirati.
FORMULA ZA USPEH: Redno tedensko škopljenje in zalivanje s Kelp tonic, hladno stiskanimi morskimi algami z obilico kalija, kalcija, aminokislin in mikrohranil,
ZNAKI POMANJKANJA KALCIJA:
rastline rastejo počasi
na listih se lahko pojavijo črne okrogle pike
listi se začnejo vrtinčiti
mladi novi listi so izkrivljeni, večinoma v obliki kavlja
vrh rastline lahko propade
VLOGA KALCIJA V PREHRANI RASTLIN:
krepi celične stene (plodovke z dovolj kalcija težje zbolijo)
je nujen za delitev celičnih sten in omogoča pravilno rast in razvoj rastlin (tkiva)
po rastlini prenaša hranila ter uravnava izmenjavo vode in hranilnih snovi
povečuje učinkovitost črpanja dušika in drugih hranil
pospešuje encimsko aktivnost rastlin in sodeluje pri izgradnji beljakovin
vpliva na količino kislin v plodovih
uravnava kislost tal (pH-vrednost)
Dušik (N)
Dušik ima enako vlogo kot pogonsko gorivo za avtomobile, brez dušika rastline ne morejo rasti. Če želiš ustvariti džunglo, rastline pognoji z veliko dušika, saj dušik povečuje rast in količino zelene listne mase.
Toda pozor, poskrbi za ravnovesje hranil, saj prevelika količina dušika v primerjavi z ostalimi hranili oslabi koreninski sistem, kar kasneje povzroči ranljivost sadike in večjo ogroženost rastlin na bolezni in škodljivce!
(Sam se izogibam samostojni uporabi gnojil, ki imajo veliko količino dušika, če že, (zelo zelo redko) jih vedno uporabim v kombinaciji z Neem cake oziroma dodam le z 10% predpisane količine močnih dušikovih gnojil).
ZNAKI POMANJKANJA DUŠIKA:
rastline rastejo počasi
starejši listi na dnu rastline porumenijo najprej
listi najprej porumenijo na koncih, nato začno rumeneti listne žile od središčne listne žile proti robovom lista
srednji in novi mladi listi postanejo svetlo zeleni
stebla lahko postanejo vretenasta in porumenijo
VLOGA DUŠIKA V PREHRANI RASTLIN:
je nujen za nastanek aminokislin, gradnikov beljakovin, v katerih se prenaša genetski material rastlin (DNK) in navodila za razvoj/rast rastlin
omogoča nastanek klorofila in pospešuje encimsko aktivnost rastlin
zagotavlja visoko rodnost rastlin
pospešuje delovanje rastnih hormonov (citokinini, avksini, giberlini) in tako povečuje rast in razvoj zelene listne mase
je nujen za zagotavljanje strukturne podpore celičnih sten rastlin
sodeluje pri prenosu hranil po rastlini ter omogoča nastanek in shranjevanje rezervnih hranilnih snovi za "hude sušne" čase
Kalij (K)
Kalij je rastlinam najboljše dodajati preko listov. V veliki večini je talnim gnojilom dodan s posebnim postopkom iz alg, v podobni obliki kot urea ali kot kalijev klorid, karbonat ali hidroksid. Neem cake, je eno redkih ekoloških organskih gnojil, kjer ni uporabljenega postopka segrevanja in petrokemije za dodajanje kalija. Semena drevesa Neem (Azadirachta indica), iz katerih se pridobiva Neem cake, kalija namreč vsebujejo v izobilju.
ZNAKI POMANJKANJA KALIJA:
starejši listi na dnu rastline prvi začnejo po robovih postajati rjavo rumene barve
listi najprej začnejo postajati rumeni na sredini lista med listnimi žilami, listne žile pa ostanejo živo zelene barve (obratno kot pri pomanjkanju dušika)
listi se nagnejo, začnejo se sušiti konice in robovi listov
na listih se lahko pojavijo črne okrogle pike, ki so videti kot ožig
VLOGA KALIJA V PREHRANI RASTLIN:
povečuje odpornost rastlin na bolezni in škodljivce, ob pomanjkanju kalija so rastline bolj šibke in ranljive na pojav bolezni in škodljivcev
zagotavlja kvaliteto in količino pridelka, saj je ključen pri razvoju cvetov in plodov, zato je v primeru pomanjkanja kalija rodnost rastline krepko zmanjšana
je nujen za sintezo beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov (sladkorjev)
sodeluje pri nastanku škroba
sodeluje pri premiku sladkorjev po rastlini
omogoča pravilno delovanje klorofila in aktivira delovanje encimov pri fotosintezi
nadzira delovanje osmotskega pritiska v celicah in uravnava prepustnost vode med celicami, saj zavira izhlapevanje vode iz rastlin in na ta način povečuje odpornost proti suši, pozebi, zmrzali
Fosfor(P)
Temperatura zelo vpliva na dostopnost fosforja rastlinam, nižja je temperatura, manj fosforja lahko rastline srkajo. Zaradi pomembne vloge fosforja pri fotosintezi na njegov izkoristek močno vpliva tudi sonce. Lep pokazatelj vpliva temperatur in sonca je jesenska vijolična obarvanost listov vinske trte.
ZNAKI POMANJKANJA FOSFORJA:
rastline rastejo počasi
starejši listi na dnu rastline barvo spremenijo iz zelene v vijolično (pri paradižnikih postanejo vijolične tudi žile na listih)
majhni listi se iz živahne zelene barve obarvajo rdeče vijolično
konice mladih listov so videti ožgane, starejši listi postanejo skoraj črni
VLOGA FOSFORJA V PREHRANI RASTLIN:
povečuje odpornost rastlin na vremenske vplive nizkih temperatur (zmrzali, pozebe)
pospešuje ukoreninjenje in razvoj koreninskega sistema
omogoča razvoj in dozorevanje plodov in semen, ob pomanjkanju fosforja je proizvodnja sadja in semen precej zmanjšana
zaključuje proces nastanka cvetnega nastavka in cvetov
skrbi za prevzemanje drugih hranil iz okolja in presnovo lastnih snovi v rastlini
sodeluje pri nastanku beljakovin
nadzoruje kemične reakcije in dedni zapis rastlin
nadzoruje fotosintezo
zagotavlja skladiščenje energije potrebne za kemične reakcije v rastlini
omogoča boljše dozorevanje lesa in lesenih delov rastlin
Magnezij (Mg)
Pomanjkanje magnezija je skoraj identično pomanjkanju kalija ali kalcija, zato je potrebno paziti. Magnezij, kalcij in kalij v rastline vstopajo preko istih kanalov, zato morajo biti količinsko uravnoteženi (enake koncentracije).
Npr magnezij in kalij ponavadi dodajaš rastlinam istočasno v enaki koncentraciji, saj rastline vedno, ko imajo dostopno večjo koncentracijo magnezija kot kalija, srkajo več magnezija, čeprav imajo na voljo zadostno zalogo kalija.
ZNAKI POMANJKANJA MAGNEZIJA:
rastline rastejo počasi
starejši listi na dnu rastline barvo spremenijo iz zelene v bledo rumeno (občasno le ob robovih)
majhni listi so rumenkasti s temnimi pegami/lisami
ob listnih žilah nastanejo vzporedne belkaste črte
spodnje ploskve listov se obarvajo nežno vijolično
opazna je kloroza ali bledica, saj so listne žile izrazito temno zelene, listne ploskve pa bledo rumene ali celo bele
listi lahko začnejo odpadati
VLOGA MAGNEZIJA V PREHRANI RASTLIN:
sodeluje pri nastanku klorofila in sprošča encimsko aktivnost v rastlini
zagotavlja izkoristek in uporabo ogljikovih hidratov in maščob (rezervnih snovi) v procesih fotosinteze
povečuje sprejem fosforja v rastlino
omogoča višjo kvaliteto pridelka
uravnava delovanje osmotskega pritiska v celicah
sodeluje pri izgradnji ogljikovih hidratov (sladkorjev), beljakovin in vitaminov
Žveplo (S)
Vsi živi organizmi ga potrebujejo za nastanek določenih aminokislin in proteinov, encimov in rastlinskega klorofila. Kljub značilnemu vonju po gnilih jajcih in netopnosti v vodi je pomemben element pridelave rastlin. Ker je topen v vodi v obliki ogljikovega disulfida se ga kot takega tudi uporablja.
ZNAKI POMANJKANJA ŽVEPLA:
rastline rastejo počasi in dosegajo omejeno velikost
starejši listi postanejo svetlo zeleni, mladi novi listi na vrhu rastline postanejo bledo rumeni
VLOGA ŽVEPLA V PREHRANI RASTLIN:
tvori osnovne aminokisline, beljakovine, proteine, vitamine in encime
sodeluje pri nastanku klorofila
omogoča presnovo beljakovin in maščob
pri metuljnicah izboljšuje simbiotsko pretvorbo dušika v amoniak (fiksacija dušika)
Na listih se najbolj opazi pomanjkanje posameznih mikrohranil, zato preberi članek Pomanjkanje mikrohranil.