Ni ga vrta brez radiča. Radič ali Cichorium intybus L. je čudovita listna zelenjava, ki jo gojiš v hladnejšem delu leta.
Če si ljubitelj zdrave zelenjave, izbiraš med prezimno ali neprezimno sorto radiča, saj si tako zagotoviš čudovite obroke tudi v zimskem času. Kateri tip radiča, glavnati ali podolgovati, ti bolj odgovarja glede okusa, to odločitev prepuščam tebi, Pri nas imamo vedno posajenih nekaj različnih sort, da zadovoljimo vsem željam.
Ker želiš seveda vzgojiti zdrave pridelke, sadike radiča zaščitiš z naravnimi sredstvi za krepitev rastlin. Za dober pridelek je potrebno upoštevati čas setve semen ali sajenja sadik, vplive temperature zemlje, količino svetlobe in vlage.
Najboljši radiči, ki si zaslužijo prostor na tvojem vrtu:
PAN DI ZUCCHERO - najbolj poznan radič, ki mu večina reče kar štrucar, ima podolgovate glave s kompaktim osrčjem, krhka in fina, zelo okusna solata
VERONA - prezimni radič, ki oblikuje značilne rdečkaste glave. Listi vedno pordečijo jeseni
PALLA ROSSA - glavnati radič rdeče barve, ki za razliko od sorte Verona, tvori manjše do srednje velike okrogle glavice
ANIVIP - prisegaš na slovenske sorte? Anivip je slovenska avtohtona vrsta, poimenovana po hčerki Ani slovenskega profesorja z Biotehniške fakultete v Ljubljani (ja, njegova predavanja sem poslušal tudi sam), odlikuje ga izredno lepa glavica z lepimi okroglimi zeleno rjavkastimi list
MONIVIP - še ena avtohtona pozna sorta radiča, kjer je imel prste vmes profesor Osvald, imenovana po hčerki Moniki, ki jo prepoznaš po velikih, okroglih in zelenih glavicah. Seme kali 14 okoli 14 dni, glavice pa pobiraš jeseni in zgodaj spomladi
TRŽAŠKI SOLATNIK - čudovita sorta radiča s svetlo zelenimi gladkimi in nežnimi listi, ki se sproti, ko ga porežeš, obraščajo
Izbiraš lahko še med številnimi drugaimi sortami radiča, ki jih najdeš po naših vrtnarijah in vrtnih centrih
Kako vzgojiti dober radič - semena ali sadike?
radič se vzgaja v drugi polovici leta
semena radiča seješ poleti, v drugi polovici junija in v juliju, ko se dan začne krajšati
če radič seješ prezgodaj poleti, ti hitro uide v cvet, saj je še bolj občutljiv kot solata in endivija
sadike radiča je najbolje saditi od trenutka, ko začneš pobirati čebulo kot mešan posevek, pa vse do sredine septembra ali celo do konca septembra v primeru lepega vremena
sadike radiča na prosto posadiš, ko rastline oblikujejo najmanj 4 do 6 listov ali več
pri sajenju sadik radiča moraš paziti na sadilno razdaljo, ki naj bo med 20 in 30 cm
Kako poskrbiš za zdrave sadike radiča?
upoštevaš pravilen kolobar
zatiraš in odstranjuješ plevele
izbiraš in sadiš odporne sorte
sadiš zdrava certificirana semena ali sadike
poskrbiš za uravnoteženo redno prehrano sadik
obolele rastline in njihove ostanke redno odstranjuješ z vrta
vedno poskrbiš za sadilno razdaljo, saj le tako poskrbiš za ustrezno vlago in zmanjšaš možnosti pojava glivičnih in bakterijskih bolezni radiča (gnilobe)
Uravnotežena prehrana radiča prepreči pojav bolezni in škodljivcev
Za zalivanje in škropljenje uporabljaš hladno stiskane morske alge Kelp tonic, s katerimi preprečuješ nastanke bolezni, ki se pojavijo zaradi vremena.
Formula za uspeh: 15 ml Kelp tonic na 10 L mlačne vode, redno škropljenje in zalivanje vsakih 7-10 dni
Pojav škodljivcev kot so strune, preprečiš tako, da že ob sajenju v sadilno jamico dodaš 1/2 čajne žličke Neem cake, organskega talnega gnojila z močjo insekticida brez karence, ki mladim koreninam doda potrebna hranila in jih hkrati zaščiti pred strunami, polži, orgci in delno tudi pred koreninskimi ušmi.
Formula za uspeh: 1/2 čajne žličke Neem cake v sadilno jamico ob sajenju v primeru polžev in strun, nujno jeseni in nato spomladi gnojenje celotne površine z Neem cake - 4kg na 100 m2
Ko radič začne oblikovati glave, proti gosenicam, ušem, polžem uporabiš za škropljenje in zalivanje še Neem tonic, listno organsko gnojilo brez karence z močjo insekticida.
Formula za uspeh: 150 ml Neem tonic na 10 L mlačne vode, redno škropljenje in zalivanje vsakih 7-10 dni
Triki in nasveti za zdrav obilen pridelek:
najboljši so mešani posevki, zato radič na vrtu kombiniraš z drugimi vrtninami kot os paradižnik, fižol. sladka koruza, šetraj, bazilika, korenček, koper in seveda solata
ko sadike poleti posadiš na prosto, jih zalivaš vsak dan
radiča nikoli ne gnojiš s hlevskim gnojem zaradi previsoke vsebnosti dušika
prezimni radič v zimskem času pokriješ s kopreno
radič v vrtu pobiraš od konca septembra do decembra, v rastlinjakih obstane dopomladi
najboljše je radič pobirati čim bolj sproti, saj se sveže nabrani radič ne skladišči najboljše in prične hitro propadati
če želiš radič skladiščiti v hladni kleti ali shrambi, moraš vsaki rastlini očistiti korenine in vsako rastlino zaviti v časopisni papir
Najbolj pogoste bolezni radiča:
Podobno kot solata je tudi radič zaradi bližine zemlji in vlažnosti pogosto na udaru različnih plesni in gnilob. Največkrat se pojavijo; solatna in siva plesen ter bela gniloba,
SOLATNA PLESEN (Bremia lactucae)
Vzroki za nastanek:
obilne in pogoste padavine
pregosti posevki
premočno gnojenje, še posebej z dušikom
prepogosto namakanje
slabo zračenje (velja za rastlinjake)
Prvi znaki:
zgornja stran listov dobi rumenkasto-rjave pege, omejene z listnimi žilami
spodnja stran listov dobi v času previsoke vlage belo plesnivo prevleko
pege začnejo postajati temne, list pa prosojen in tanek
bolezen se širi z bolnih na sosednje zdrave rastline v toplih vlažnih nočeh (18 - 20 stopinj C in 80-100% relativne zračne vlage)
Rešitev:
vedno zalivaš zmerno in ne pretiravaš s količino vode
ne seješo in ne sadiš pregosto
če je to mogoče vedno sadiš mešane posevke
rastlinam zagotoviš redno enakomerno prehrano, brez pretiranega dušika (Kelp tonic - 1,5 ml na 1 L mlačne vode, redno vsakih 7 dni)
rastlinjake redno zračiš
okužene liste, (spodnji listi se okužijo najprej redno odstranjuješ)
razredčiš posevke, da zagotovimo zračnost
poskrbiš za dobro odcedna tla
naslednje leto uporabi kolobar!
tla vedno obogatiš z zeolitno moko Bio ZE, s katero izboljšaš zračnost tal in preprečiš nastanek težkih tal
orosiš in zaliješ 2x na 7 dni s kombinacijo hranil in aminokislin Kelp tonica in nadomestka za bakrene mešanice Bio zel (2 ml Kelp tonica in 3 ml Bio zela na L mlačne vode)
BELA GNILOBA SOLATE (Sclerotinia sclerotiorum in Sclerotinia minor)
Vzroki za nastanek:
obilne in pogoste padavine
previsoke temperature
pregosto sajenje
premočno gnojenje, še posebej z dušikom
prepogosto namakanje
slabo zračenje (velja za rastlinjake)
Prvi znaki:
listi začno rumeneti od zunaj navznoter
solata začne veneti
rastline, še posebej koreninski vrat, začno gniti tik nad zemljo ali pod njo
na koreninskem vratu rastlin se pojavijo vodene pege, ki jih prekrije bela vatasta prevleka
kasneje zgnije cela rastlina
nad okuženim mestom se rastline posušijo, odmrejo
gliva se v tleh ohrani tudi do 10 let, zato moramo poskrbeti za razkužitev zemlje
Rešitev:
vedno zalivaš zmerno in ne pretiravaš s količino vode
ne seješ in ne sadiš pregosto
rastlinam zagotoviš redno enakomerno prehrano, brez pretiranega dušika
rastlinjake redno zračiš
okužene liste, (spodnji listi se okužijo najprej) redno odstranjuješ
razredčiš posevke, da zagotovimo zračnost
poskrbiš za dobro odcedna tla, dvignjene gredice
pri sajenju uporabiš propustno folijo
naslednje leto uporabi kolobar, radiča nekaj let ne sadimo na isto mesto!
tla obogatiš in razkužiš z zeolitno moko (Bio ZE)
rastline in tla orosiš in zaliješ s kombinacijo zeliščnih čajev in hranil, ki delujejo proti gnilobam (Kelp tonic in Bio Zel)
Formula za uspeh v sezoni: rastline orosiš in zaliješ 2x na 7 dni s kombinacijo hranil in aminokislin Kelp tonica in Bio Zel (2 ml Kelp tonica in 2 ml Bio Zel na L mlačne vode)
SIVA PLESEN (Botrytis spp)
Vzroki za nastanek:
povečana zračna vlaga, pospeši širjenje glive v notranjost listov
nizke temperature
šibka osvetlitev
pretirano gnojenje in prevelika uporaba dušikovih gnojil
večjo škodo povzroča samo v rastlinjakih, saj se zaradi velikega števila vodnih kapljic bolezen razširi in okuži tudi zdrave rastline
Prvi znaki:
sprva je okužba podobna padavici
najprej se pojavi na starih rastlinah
na listih se pojavijo temne vodene pege, ki jih prekrije siva prevleka
pege so pogosto klorotične
ob okužbi koreninskega vratu propade cela sadika
okuženi listi se vedno obarvajo rjavo in posušijo
Rešitev:
najprej vedno odstraniš ostanke odmrlih rastlin
poskrbiš za zračnost listne mase s katero zaščitiš poganjke rastlin.
zagotoviš dovolj svetlobe ki jo dosežemo z zračnostjo (sonce naj obsije celotno glavo radiča)
ne pretiravaš z dušikovimi gnojili
pomembna je preventiva in dviganje odpornosti rastlin, zato ob sajenju in v času rasti nujno vsakih 10 dni redno škropiš s silicijem, kalcijem, vitaminom E, kar dobimo v njivski preslici ali hladno stiskanih morskih algah kelp.
močne celične stene rastlin zagotavljajo odpornost na morebitne okužbe.
za odpravo bolezni in tudi preventivo je najbolj učinkovita kombinacija aminokislin, hranil Kelp tonic in bakrenih nadomestkov (Bio-Zel) in ekološke bakrene mešanice Labicuper.
Če te hladno stiskane morske alge Kelp tonic zanimajo in želiš izvedeti več ali jih naročiti klikni TUKAJ!
Če te čajna zeliščna mešanica z močjo insekticida, akaricida in fungicida Bio-Zel zanima in želiš izvedeti več ali jo naročiti klikni TUKAJ!
Če te organsko gnojilo z močjo insekticida Neem cake zanima in želiš izvedeti več ali naročiti klikni TUKAJ!
Če te organsko gnojilo z močjo insekticida Neem tonic zanima in želiš izvedeti več ali naročiti klikni TUKAJ!
Če imaš težka, zbita, ilovnata tla ter jih želiš razkužiti in zmanjšati vpliv vlage na bolezni ter te vulkanska kamenina zeolitna moka Bio-ZE zanima in želiš izvedeti več ali jo naročiti klikni TUKAJ!
Če želiš prejeti nasvete, zanimivosti, trike in recepte povezane z vrtnarjenjem, zaščito rastlin pred škodljivci in boleznimi, kar na poti na delo, na vrt ali jih poslušati ob pitju dobre kave, se prijavi na naš podcast kanal MINUTA ZA VRT, kjer obdelujemo vse kar je povezano z ekološkim vrtnarjenjem in čudovitim vrtom